Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Smučarski skoki iz leta v leto postajajo vse kompleksnejši šport. V slovenski reprezentanci so se letos tudi s pomočjo Petra Prevca in naravoslovnotehniške fakultete izdatno poglobili v raziskovanje lastnosti materialov, da bi ostali konkurenčni, a hkrati znotraj strogih okvirov, ki jih prinašajo nova pravila Mednarodne smučarske zveze (FIS).
Smučarski skakalci in skakalke že čez dva tedna v Lillehamerju na Norveškem vstopajo v novo sezono svetovnega pokala. Ta bo predvsem zaradi olimpijskih iger ena najpomembnejših v zadnjih letih, številne spremembe, sprejete v poletnem obdobju, pa so poskrbele, da bo tudi ena bolj zanimivih, a hkrati tudi negotovih.
Po pomoč na fakulteto
Tako v slovenski moški kot ženski reprezentanci so v pripravah na letošnjo zimo ogromen poudarek namenili dresom, ki so bili letos, vsaj kar se opreme tiče, deležni največjih korekcij. Povod zanje v prvi vrsti tiči v manipulacijah, ki so se jih na svetovnem nordijskem prvenstvu v Trondheimu poslužili Norvežani, na Mednarodni smučarski zvezi (FIS) pa verjamejo, da bodo s spremembami in strožjim nadzorom tekmovanje naredili pravičnejše za vse udeležence.
Spremembe so v veljavo stopila že na tekmah za veliko poletno nagrado, prav zaradi strožjega nadzora pa je prišlo tudi do številnih diskvalifikacij. Največkrat zaradi dolžine kombinezona pri nogah, nekoliko redkeje zaradi obsega.
“O tem smo precej študirali. Bili smo tudi na naravoslovnotehniški fakulteti, kjer so nam šli zelo na roko in nam pomagali ugotoviti, kakšne so sploh lastnosti materialov, ki jih dobimo, saj od proizvajalcev in FIS ne prejmemo nikakršnih podatkov. Pri vseh dresih smo obdelali dolžino razkoraka ter dolžino noge in najpogosteje se je zgodilo, da je prišlo do nesorazmerij pri nogah,” je pojasnil vodja panoge za smučarske skoke Gorazd Pogorelčnik.
Vsaka podrobnost šteje
Kot so ugotovili, se materiali obnašajo zelo različno. “Črn material, ki je bolj kompakten, se obnaša povsem drugače kot rdeč, bel ali oranžen. Ko smo prišli na kontrolo ali čipiranje dresov, se je zgodilo, da je bil dres pri nogi bodisi zaradi temperaturnih razlik bodisi zaradi vlage za nekaj milimetrov prekratek. Na fakulteti smo zato preizkušali odziv materiala na različno temperaturo, kakšna je njegova razteznost in kako se spreminja njegova prepustnost, ki je ob večji vlagi nižja,” je obrazložil Pogorelčnik in dodal, da se je ravno zaradi obnašanja materialov v različnih pogojih dovoljena razlika med najvišjo in najnižjo propustnostjo dresov letos z 12 litrov povečala na 20 litrov.
V slovenskem taboru so do poletnih tekem v Klingenthalu že ugotovili, kateri materiali se obnašajo drugače, a si kljub temu želijo, da jim podatke o tem posredujejo tudi pri FIS. “Kar se opreme tiče, so skoki postali kot formula 1. Vsaka podrobnost šteje. Če želiš biti na povsem varni strani – to pomeni ožji obseg in višji razkorak – si lahko hitro nekonkurenčen. Tudi zato bomo po eni strani na meji dovoljenega, po drugi pa bomo poskušali storiti vse, da bomo na varni strani skokov,” je zatrdil vodja panoge.
Pomembno vlogo pri vsem naštetem je sicer odigral tudi Peter Prevc, ki je v reprezentanco prišel kot vodja za razvoj opreme in brez katerega po besedah Pogorelčnika vsega naštetega ne bi mogli izpeljati.
Da bo le nadzor dovolj strikten
Sprejete spremembe pri dresih so se sicer pod drobnogledom skakalne javnosti znašle predvsem po septembrski olimpijski generalki v Predazzu, ko so zaradi hudih padcev sezono predčasno končale Avstrijka Eva Pinkelnig, Kanadčanka Alexandria Loutitt in japonska nordijska kombinatorka Haruka Kasai.
Čeprav so nesrečam botrovale tudi visoke temperature in posledično redkejši zrak, ekstremno močan in konstanten veter ter nenačrtovana visoka hitrost na odskočni mizi, so se odgovorni možje pri FIS odločili, da dresi skakalk v kroju ne bodo več izenačeni z moškimi.
Sedaj imajo povečan obseg v razkoraku, ki je šel dol za 2 centimetra, s čimer so skakalke dobile večjo oporno površino. Posledično so se znižale hitrosti na zaletišču in parabola leta, lažje pa tekmovalke tudi doskočijo. Njihovi dresi so tako zelo podobni tistim iz lanske sezone.
Zaradi padcev na tekmah v Predazzu je prišlo tudi do sprememb na skakalnici. Kot odskočnih miz tako na srednji kot večji napravi je manjši za pol stopinje, posledično pa se je znižala tudi njuna velikost (HS) s 109 na 107 m oziroma s 143 na 141 m.
“Pravila se niso tako zelo spremenila, le striktnost nadzora. Če bo ta striktnost takšna, kot je bila poleti, bomo vse nacije najbolj vesele, saj to pomeni, da bodo vsi tekmovalci in tekmovalke enakovredni,” je še sklenil Pogorelčnik.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!